yep, i’m still alive 
… trenutno sedim za pisalno mizo ter se utapljam v brezdelju. moje čute razvaja vonj po starih knjigah in pogled na raznolike platnice knjig… skozi napol priprto okno, se v našo staro knjižnico, oblečeno v pločevino, prikrade hladen vetrič in mi za dobro minutko sproži val neizmernega ugodja. super je, tole moje prvo počitniško delo, ta moj prvi uradni teden na prvem delovnem mestu… *sledi globok zavzdih* počutim se norofejst samostojno, kar posledično s seboj prinese še občutek svobode in je fajn. prav z lahkoto bi se navadila na tole (: skratka… h mojemu delu spada tudi zlaganje knjig, kar je za takega firbca, kot sm jz neizmerno zabavno delo, ker čisto vsako odprem in preletim… no, in tako sem predkratkim odkrila eno mega dobro knjigo na filozofski polici v njej se je nahajal citat, ob katerem sem se zamislila.
Gre pa takole:
Ne zanima me, s čim se preživljaš.
Hočem vedeti, po čem hrepeniš in ali si upaš sanjati o izpolnitvi svojega srčnega hrepenenja.
Ne zanima me, koliko si star.
Hočem vedeti, ali boš tvegal, da te bodo imeli za norega na ljubezen, sanje na pustolovščino, ki se ji pravi biti živ.
Ne zanima me, kateri planeti so v kvadratu s tvojo luno. Hočem vedeti, ali si se dotaknil središča svoje bolesti ali so te doživetja izdajstva odprla ali si postal stisnjen in zaprt iz strahu pred novim trpljenjem.
Hočem vedeti, ali se znaš družiti z bolečino, mojo ali tvojo lastno, ne da bi jo želel skriti, ublažiti ali odpraviti.
Hočem vedeti, ali znaš živeti z radostjo, mojo ali tvojo lastno; ali znaš razposajeno plesati in dovoliti, da te zanos preplavi do konic prstov na rokah in nogah, ne da bi naju opominjal, da morava biti previdna, realistična, ali da se morava zavedati omejenosti človeškega bivanja.
Ne zanima me, ali je zgodba, ki mi jo pripoveduješ resnična.
Hočem vedeti, ali si sposoben nekoga razočarati, da bi ostal zvest sebi; ali znaš prenesti, da si obtožen izdajstva, ali si sposoben ohraniti zvestobo lastni duši.
Hočem vedetu, ali znaš biti zvest in torej zaupanja vreden.
Hočem vedeti, ali znaš videti lepoto, čeprav ni vsak dan dražestna in ali znaš napajati svoje življenje z Božjo pristnostjo.
Hočem vedeti, ali znaš živeti z neuspehom, tvojim in mojim, pa kljub temu stopiti na jezerski breg in zavpiti srebrnemu mesecu :”Da!”.
Ne zanima me, kje živiš in koliko denarja imaš.
Hočem vedeti, ali si sposoben vstati po noči, poln bridkosti in brezupa, pobit in do konca zlomljen in postoriti vse potrebno za otroke.
Ne zanima me, kdo si ali kako si se znašel tukaj.
Hočem vedeti, kaj te podpira od znotraj, ko vse drugo odpade. Hočem vedeti, ali znaš biti sam s seboj; in ali ti resnično ugaja družba, ki si jo izbiraš v trenutkih praznine.
Povabilo, po navdihu Oriaha Gorskega sanjača,
indijanskega poglavarja, maj 1994
Torej, kdo si?
Naslednja objava »« obračam nov list…
