Ogledujete si objave ki so bile napisane 23.06.2008.
| P | T | S | Č | P | S | N |
|---|---|---|---|---|---|---|
| « Maj | Avg » | |||||
| 1 | ||||||
| 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 |
| 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 |
| 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | 22 |
| 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 |
| 30 | ||||||
torej, jaz in kolegica sva v petek skupaj praznovali rojstni dan. (zanemarimo dejstvo, da je moj rojstni dan v resnici decembra
) in….od začetka se mi nekako ni šlo, ampak sem vedela, da mi bo žal, če ne grem. in sem šla. no, smo šle, če sem natančna. z menoj sta bili še zadetisonček in hyperkid (: in blo nam je kul, dokler smo ble skup. potem pa nekje proti večeru smo se ločile in njima je postalo noro bedno, men pa noro lepo. bila sem prijetno nasekana, zato so mi razpoloženju primerno zapasale tudi cigarete. pa sem šla za hiško in si prižgala eno. vdihnila sem, dim mi je napolnil pljuča. ko se puhnila dim in se zazrla proti sinje modremu nebu, sem se počutila zares svobodno. pivo v eni roki, cigareta v drugi. nasmehnila sem se sama sebi, ko sem gledala zeleno listje kako pleše v vetru. pomislila se, kako moram spominjati na wanna be-ja, ki hoče oponašati stereotip najstnika na fešti. pa v resnici ni bilo tako. prav zares sem si želela okusa piva in pihanja v zrak.
in ko sem sedela tam, potopljena globoko v svoje misli, se mi pridruži naš dobri stari hajdi. razkrije mi svoje teorije o tem, kako smo nastali (vesolci so nas vrgli dol
), pogovarjala sva se o reinkarnaciji…. skratka meni je bilo lepo, saj sem se mu nasmejala do solz. medtem je folk prihajal in odhajal. nazadnje se h nama zasidrata še moj on in hyperkido . zvili so si đolo z robo, “uvoženo direkt iz amsterdama!”
in ne spomnim se natančno, kdaj sva ostala sama. vem, da sem slonela na njem, on pa me je božal po laseh. naenkrat sem začutila njegove ustnice na mojih. poletela sem visoko v oblake in se nisem spustila dol kar lep čas (: zakaj? ker je bil popoln, četudi se ne bova videla nikoli več…zdaj vsaj vem, da moj tip idealnega fanta obstaja, pa čeprav verjetno ne bo nikoli moj.
všeč mi je bil, ko je filozofiral o smislu življenja, o pomenu glasbe za nas, o tem kako se človek ne more spremeniti v 3eh mesecih ampak za to potrebuje najmanj 2 leti in ker je ubesedil prav vse kar se mi je kdaj podilo po glavi.
tik preden sva se razšla mi je zaželel lep prvi poletni dan. in tako je postal prvi poletni dan moj najljubši. [:




