trapped-in-a-body-of-a-granny syndrome

torej, tipična sončna sobota.. idealni čas za analiziranje svoje osebnosti pred pol ure me je moja supersis povabla, če grem z njo na koncert v kmš, kjer igra njen ful dobr kolega. vse lepo in prav, če se ne bi v tistem trenutku vključila moja kljuvajoča podzavest : “don’t go, nika! there’ll be people! :o” iiin sm takoj pomislila, da verjetno pa res ne bi blo fajn … in sem se ji omahujoče nasmehnila, če ne bi morda raje poklicala kako bivšo sošolko pa je rekla, da nobena ne pozna tega njenega kodrolasega kolega. in potem sm se zamisla.. kaj hudiča men ni jasno?! sestra mi ponuja, da grem na koncert in pred dvema mescema bi ubijala za tako priložnost. ubijala! danes pa samo ravnodušno zavzdihnem in rečem, da nisem prepričana da bi šla. tisti črn oblak o katerem sm govorila objavo ali dve nazaj? no, še zmeraj je tu. -.-

hočem revolucijo, pizda. bedno mi je to životarjenje. prebijam se iz dneva v dan, kot da bi mi bilo ne vem kako hudo. pa v bistvu nimam prav nobenega razloga za to smotano počutje. in ja, to je ta trapped-in-a-body-of-a-granny sindrom. to v bistvu pomeni to, da raje, kot da greš ven… ostaneš doma, v varnem zapredku, kjer ti nihče nič ne more. in grem sama sebi na živce, ker po eni strani konstantno sanjarim o tem, kako lepo bi bilo imeti svojega nekoga, ki bi ga lahko pogrešala… po drugi strani sm pa taka jebena rastlina, da je še ovenel kaktus na moji okenski polici bolj zanimiv.

rabim REVOLUCIJO! nekako se moram nazaj spraviti v stanje, v katerem se bom počutila nazaj kot stara dobra jaz. stanje, v katerem mi bo prav vseeno, če izpadem največji debil, ko zinem nekaj povsem neumestnega ne pa da se namesto tega raje potuhnem. stanje, ko se ne bom sekirala za 5 odvečnih kilogramov, ko se bom dobro počutila v svoji koži in ko se bom lahko smejala, ne da bi ob tem pomislila kako grozne zobe imam in kako se mi ustnica nagnusno zavihne.

torej, z jutrišnjem dnem se bom počasi poskusila postavit nazaj na noge, vdihniti poletn zrak s polnimi pljuči, pospraviti sobo, se obleči v barve, se vreči v visoko travo, ne da bi ob tem razmišljala na žužke in kakce… se naučiti še zadnje vrstice učne snovi za ta teden in priklicati nazaj svojo staro sebe.

Tak! odločla sm se, danes grem na tisti koncert…. in se bom mela lepo, s sis bova imele svoj prvi sistershangingoutevening in bo lepo! in ne bom več bedna, limonasta, driskasta jz. dost je blo. začenjam svojo malo revolucijo!

… »« in desperate need of a change..